Derewol yaago to Simon Lalong

10 leuro October 2021 blueprint*
E mangu jodorgal maa, suukabe fulbe rigiza tromgwong min gadda andiro do daddogral maa Doo yabuki neddaku yimbe Amin hambe 13 be yelwan zangam e hukumawa lamu pamara nga Jos north, police jogibe har koo heuti lebbi 2. Bee yimbe noddama be jari koye mabbe toh katako police station nyalde 18 august 2021, do ko larani shiya jonde jam nder yelwan zangam e godde felle haade haade.
Police en kocci ardo Jos north Ardo Aliko sa’ad, w malam Abdulhadi Umar, ardido gellere yelwa ngam biditol; be hokki tadibe police en kautal hoore ngan yiki jonde jam warti nder gellere nden Amma Diga sarelgel be yimbe gi’aka walla gondu do habaru do mabbe, nder nondum kaadi police en ngari nangi yimbe 11 hauti e be Dido be ngarti 13 e be don joga har lebbi Didi. Gin non nder yaude min gidi gomnati plateau tigga commitiwa darowa halaka gin yigo dum wadi adilaku nder maka. Be yimbe jogabe un yimbe yibbe jonde jam bo noddobe do maire, har inon walla mo dum hedi taurugo kuude nyolde.
Toh dum bi haala googa dum metata e haadi dum nanga buttulin din difu na wuttudu go tam, ko kabel gel wadi hakkude habe anaguta e yimbe yelwa police en noddai ko goddo nder anaguta en.
Ngam non e min tuma gomnati plateau, e commishinajo police en e goodi hukaji e Jude do jogaki be yimbe har lebbi Didi joni.
No min gidiri jonde jam mi non suukabe fulbe rigiza tromgwong min kolli mettam beram amin do huude dum gin non e min nodda gomnatin plateau nasta ka haala ngam wadda be kuude nyolde e wadan go be yimbe adilaku.
Gin non mobtorde Amin okkai gomnatin kautal hoore do gim yiki dum nangi huwobe kuude nyolde ngam wartirki jonde jam nder diwal plateau.
Toh ragare emin toron un jofe be yimbe ngam be gala jude nder Lamar ka, befu mabbe un yimbe yibbe jonde jam.
Yeso yeso plateau yeso yeeso.

 

A PULLO NA?

Min mi Pullo, semteende laaɓde semtay-mi.
Min mi Pullo, ngayna mawka ngaynay-mi.
Min mi Pullo, anndal ngeetal annday-mi.
Min mi Pullo, ndemri keewdi ndemay-mi.
Min mi Pullo, filu luuɓe pilay-mi.
Min mi Pullo, cuusal keewgal cuusanay-mi.
Min mi Pullo, kaajal laaɓgal kaajanay-mi.

Mi wujjataa, ngam mi pullo.
Mi njeenataa, ngam mi Pullo.
Mi hersataa, ngam mi Pullo.
Mi toonyataa, ngam mi Pullo.
Mi naafigintaa, ngam mi Pullo.
Mi jamfataa, ngam mi Pullo.

Afel am mi sooma Dikko.
Banndu Pullo am gorko, mi sooma Bappa
Banndu Pullo am debbo, mi sooma Yaagol.
Banndu neenam rewɓe no woodi Penndo.
Banndu neenam gorko mi sooma Kaawu.
Yero e Sammbo tawee ɓaawo Dikko.
Ko mar-mi fuu, ɗum mari innde.

Fewre mi anndiraaka.
Geddi mi anndiraaka.
Suuno mi anndiraaka.
Kulol mi anndiraaka
Forndaaku mi anndiraaka.
War- hoore mi anndiraaka.
Huɗootirde mi anndiraaka.
Jala meere mi anndiraaka.
Bononnda mi anndiraaka.
Taƴde-enɗam mi anndiraaka.
Gacce mi anndiraaka.

Jaɓa wanyaa naa ɗum Pullo.
Wanya jaɓa woni Pullo.
Wi’a salaa, naa ɗum pullo.
Sala wi’a woni Pullo.
Teete wii en ngona Fulɓe.

*Copied:*
Surajo Teete
10/10/2017 A.C
20/01/1439 A.H

Moye woni Mamady Doumbouya?

Mamady Doumbouya Goddo cebbiddo haa leydi Guine e’ badidoo,
Laftanal kanal mamady Doumbouya kanko tuccitini laamu Aardido lesdi Guinea Conakry mbieteedo Alpha Conde nyalde 05/09/2021 bawo kibpol laamu manngol haa wakkeere kankan Mo sukaniido lesdi French yaago duubi 2018. Nden mo lattiido mowdo Jangirde Sojaen konu haa ko burta duubi sappo e’ joy (15) bee Margo maskamku kuude Soja,Mo huwi haa lesde Afganistan,Ivory cost,Djiboti,Central Afrika nden mo kuwdo Rento dow keeri lesde mbana Israel Cyprus,United Kingdom Guinea.

Mamady Doumbouya mardo fahmu tilimgo O’ timmini e’lto kuude Soja haa ko larani Rento dow keeri lesde haa babe e’ltugo Sojaen lesdi Israel dum e’lto ngam mawbe Sojaen haa Jangirde (EAL Senegal) nden mo jangi haa Jangirde e’lto Sojaen mawbe (EEML libreville) hafahin mo jangi haa Jangirde Sojaen konu Paris mo lattiido Directoojo mo kubaaruuji di Sojaen be muamala ummatoore dum Soja.

Alpha Conde wadiimo mo acca huwango konankoen Faransa mo warta Guinea sey mo hokka horeejo konnankoobe nden mo wada nder kawtal keertagal haa hitaande ujene didi e’ sappo e’jeetati (2018) konnankoobe be mawbe nder aslien mabbe, wakkeere mamady kambe koni honoobe kuude turtube bee turtoobe. Bawodon mo famti be dum billaniimo haa dum riwiimo dow manku maako sey mo loorti dow keerol lesdi Sieraleon mo wayliti mo hippi laamu Jagordo maako.

Har hitaande hikka nde ujune didi e’ nogas e’ go’o(2021) mo habdani waddugo kawtal maako konngal futotirangal e’ hukumaawa rendo lesdi,fuddaadum har lewru joyabru hitaande ujune didi e’ nogas be go’o (2021) haa woodi mbiol kollangol mo naggaama.

Nyalde Alad /05/09/2021 mo anndini be nanngol Ardiido lesdi Alpha Conde bee diirtugo gitire lesdi hawtaade laamu ngun. Nden hafahin mo mabbugo keeri lesdi. O’wii wonnaago Siyassaku, nden e’ kilanta Risku lesdi hawtaade kitaaji dulludi Adilaaku, bee ny’oddugo hakkeeji leydie’n woni sababu tuccitingo laamu ngun.

Billaaji Rento e Nigeria

Ɓii madalisajo wakkilanɗo Kebbi Fombinankere, Bala Ibn Na’Allah, nde wolwanno dow mayde ɓiiko Abdulkareem, moo wara e Malali nder diwol Kaduna, owii yoonki ɓiiko ɓuray yoonki kala ɓii Nigeria.

Nder booliɗe ɗerewol ngol o wurtini ñyande Altine/Aɓuunde, Bala Na’Allah wii, oɗon yelo mayde ɓiiko wallitan e heɓuki wurtorde dow gannuɗii ɗi lesdi ndii yiidata.

Na’Allah wolaɗon lesdi Nigeria sarde ɗum fee’a amma owii, waɗɓe warhoore nden, na balmi binndigaji ɓee njoogii.

“Ɓee keɓi nastuki wuro/saare mayɗo on hedi coorkel goɗngel dow nƴiiɓaalo ngon”.

“Yoonki mayɗo on ɓuray yoonkije ɓiɓe Nigeria’en luttuɓe. Minon leñyol mako, min njaaɓi hoddirore Jewmiraawoo e mayde Abdulkareem. Min nootake noddali dow lenguru juuɗe, min ngii pataakeji foofo, e ngilla foofo, ngam man, yettore wodani jewmiraawoo. Na’Allah wii.

Na’Allah hako wakilta Kebbi fombinankere, nden ardiiɗo ”Senate Committee on Air Force” o ɓesdi e wiigo “Ɗum mettenake Amin sanne eno o wara, amma ɗum hoddirore, boo min njaɓuɓe nde.

O yetti taadiiɓe/police ema gomnati diwol Kaduna e tiinaare maɓɓe. Owii Allah ceniɗo hinnomoo.

Saare jarida Daily trust filli dow Abdulkareem moo duuɓi 36, hanko on ɓiɗɗo gorko mawɗo lee Na’Allah. O warama dow laawol Umar Gwandu, Malali nder gallure Kaduna.

Taadiɓe/police wii bonna-bonnalu en ɓen ndillidii moota mako ɓawo/Caggal nde ɓe kuutiniri sembe ɓee pusi saare mako.

Binnduuɗo: Hassanu Giɗaɗo Suɗi.

ƁANNGAL: ƁII BUHARI E ƁII LAAMƊO BICHI

Yande Mawnde yimɓe gilla diiwe ɗuuɗɗe kawri to laamorde Bichi to diiwal Kano ngam haɓɓoode teegal ɓii hooreejo lesdi Naajeeriya, Yusuf Buhari e ɓii laamɗo Bichi, Zahra Nasiru Ado Bayero.

Mawɓe yaalɗirɓe kawtii e kanko hooreejo lesdi Naajeeriya, Muhammadu Buhari, e hooreejo lesdi Naajeeriya ɓoymaajo, Goodluck Ebele Jonathan, e hooreejo lesdi Niijer ɓoymaajo, Mouhammadou Isoufou, e ballo hooreejo lesdi Naajeeriya ɓoymaajo, Atiku Abubakar e maa jaagorɗo fiiji caakol kubaruuji e maa faaggudu lesdi, Dr Isa Ali Ibrahim Pantami e woɓɓe mawɓe mawɓe.

Ammaa huunde haayɗiniinde, laamɗo Kano, Alhaji Aminu Ado Bayero e maa yimɓe laamorde nden fuu njalɗiraay. Non laamɗo Gaya maa yaalɗiraay ammaa o yerɓii wakiili’en maako.

Reenuki Hakkee Rewbe

 

Kawtal Reenuki hakke tewbe andiraagal ” Centre For Women And Adolescent Empowerment” wii nde heɓi ceede ɗee huɓɓirde nden fuɗɗata kuuɗe/golle maare nder diiwe Adamawa ena Gombe.

Kuuɗe ɗen lartan alƙawalji ɗii ɓiɓɓe shiyasa’en ƴeftani ummatoje, nden kuuɗe ɗen dogginte les ardungal huɓɓirde “Centre For Women And Adolescent Empowerment”, ena kuɓɓirle goɗɗe.

Ɗereewol andinore nden, ngol ardiiɗo Kauwtal kuɓɓirle ɗen Tijjani Ubandoma, ena Diiractojo Kawtal Kuɓɓirle ɗen Hajja Asma’u Joɗa mbaatani ɗum juuɗe, ngol wurti tippungel ɓawo/Caggal moftoorde nde ɓee mbaɗatta lewru-lewru.

Ɗerewol ngol andiini dow, Kawtal Kuɓɓirle ɗen heeɓi fiindiitini ummatoje, dow hakke maɓɓe ón ɓee cuuɓa neɗɗo aadilijo, moo wakiltaɓe, wakila nokkuje maɓɓe.

Ɗerewol man ɓesdii andiinki dow huunde ɗiiɗaɓre nde ɓee mbaati yeeso hanjum, ɓee ceembiɗinan, nden ɓee tiggan Kawtal Kuɓɓirle ɗen nder pamari hukuumaji nder diiwe Adamawa ena Gombe, ngam finditinki ɓiɓe lesdi ɓee naasto jaahale shiyaasa ngam ustuki wonnere.

Booliɗe nder ɗerewol ngol andiini, ɗum ɗon sembiɗina ummatore taƴa ɗeereji cuuɓii. Marɓe ɓillaji eko nandi é majjuki é woonnuki ɗeereji, malla firlutukki nokkuure joonde ɓee kuutiniran jarfuuyel ngel ɓee mboo’itina.

Bindol: Hassanu Gidado Suɗi(KRI)

Design a site like this with WordPress.com
Get started